Obstaja več vrst psihoterapevtskih pristopov. Vsi od njih temeljijo na določenih teoretičnih osnovah in iz njih izhajajočih metodah dela. In kot potrjujejo najnovejše raziskave, so vsi od njih enako učinkoviti. En izmed teh je tudi sistemska psihoterapija, ki je utemeljena na sistemski družinski terapiji, ki je v svojih začetkih združevala različne ideje o družinah in načinih, kako jih podpreti pri izzivih, s katerimi se soočajo. Od nastanka se je njeno področje dela razširilo tudi na sodelovanje s posamezniki, pari in skupinami. Zanjo je značilno vključevanje klientovih pomembnih bližnjih v obravnavo, upoštevanje in vključevanje socialnega konteksta, usmerjenost k virom, odprtost in dostopnost za kliente z različnimi pričakovanji, premik poudarka od problemov k rešitvam.

Sistemska psihoterapija je močan pristop k zdravljenju, saj presega obravnavo posameznih simptomov in raziskuje vzorce in interakcije, ki vplivajo na naše življenje.

Sistemska psihoterapija je morda prava izbira za vas, saj omogoča celostno razumevanje posameznika, upošteva družinsko dinamiko, se osredotoča na odnose, je kulturno občutljiva, je sodelovalni pristop in omogoča dolgotrajne spremembe.

Sicer pa je delo v sistemski psihoterapiji lahko zelo kreativno, kjer na ljudi gledamo kot ločene od problemov in se o le-teh pogovarjamo, kot da so samostojna entiteta z edinstvenimi karakternimi lastnostmi, ki jih lahko narišemo ali kako drugače prikažemo ter se tako opremo na predpostavke narativnih pristopov; pri pogovoru uporabimo različne pripomočke, kot so plišaste igračke, vrvi in drugi predmeti, da bi lažje prikazali in razumeli trenutno, preteklo ali prihodnje dogajanje v našem življenju; se usmerimo na želene rešitve in vire posameznika ter delujemo po principih kratke, k rešitvi usmerjene terapije; ter upoštevamo, da vsaka psihoterapevtska komunikacija vsebuje značilnosti hipnoze, ki jih lahko izkoristimo za učinkovitejše sodelovanje.